VKLJUČUJOČA ŠOLA IN ODNOSI UČITELJEV DO ROMSKIH UČENCEV – IZKUŠNJE IZ SLOVENIJE

Šola ima pomembno vlogo pri zagotavljanju pravičnih in vključujočih pogojev za vse učence. Najpomembnejši pri tem je odnos med učitelji in učenci, ki pomembno vpliva na otrokovo dobro počutje, vključevanje v šolsko okolje in akademsko uspešnost. Laura Kovač, mlada Rominja iz Slovenije, se je v svoji magistrski nalogi, ki jo je pod mentorstvom dveh profesorjev opravila med romskimi učenci in njihovimi materami, ukvarjala s tem vprašanjem. Osredotočila se je na to, kako ti doživljajo odnose z učitelji in kako ti vplivajo na njihovo šolsko izkušnjo.

Kaj izpostavlja raziskava?

Raziskava je bila opravljena na vzorcu 20 romskih učencev in 20 mater. Z uporabo polstrukturiranih intervjujev so raziskovalci zbrali mnenja o tem, kako učenci in njihove matere doživljajo odnose z učitelji, njihovo poučevanje in ocenjevanje znanja.
Večina učencev je svoje učitelje opisala kot prijazne, pripravljene pomagati in razumevajoče. Poudarili so, da učitelji dobro razlagajo snov in jih pogosto ščitijo pred morebitnimi predsodki drugih otrok. Nekateri učenci so poudarili, da niso vsi učitelji enako prijazni, čeprav to ni nujno povezano z njihovo romsko etnično pripadnostjo, ampak bolj z vedenjem učencev. Na splošno so učenci menili, da jih učitelji obravnavajo pravično, zlasti če se trudijo in upoštevajo pravila v razredu.
Tudi matere so odnose z učitelji ocenile pozitivno. Opisale so jih kot prijazne, dostopne in pripravljene pomagati. Zlasti na Dolenjskem so pohvalile učitelje, ki so med pandemijo obiskali družine na domu in jim prinašali učno gradivo. Čeprav so nekatere matere poudarile primere neenake obravnave, zlasti pri ocenjevanju znanja ali reševanju konfliktov z večinskimi učenci, večina teh primerov ni bila neposredno povezana z etnično pripadnostjo otrok.

Poudarjeni izzivi

Čeprav so rezultati študije spodbudni, ne smemo spregledati nekaterih manj prijetnih izkušenj. Nekateri učenci in matere so poročali o primerih diskriminacije in nepravičnega ocenjevanja, ko so učitelji romskim učencem za enako znanje dali nižje ocene ali jim dali lažje naloge. Takšne prakse vodijo do nižjih pričakovanj do romskih učencev in jim onemogočajo enake možnosti za uspeh kot njihovim vrstnikom.
Avtorica raziskave poudarja, da sta ozaveščanje in dodatno usposabljanje učiteljev ključna za boljšo integracijo romskih učencev v slovenski šolski sistem. Meni, da bi bilo v programe usposabljanja bodočih učiteljev koristno vključiti več vsebin, povezanih z romsko kulturo, posebnostmi romskih skupnosti in metodami dela v večkulturnem okolju. Poudarja tudi pomen razvijanja socialnih in medkulturnih kompetenc med učitelji, saj lahko le učitelji, ki razumejo posebnosti različnih kulturnih ozadij, učinkovito ustvarijo podporno in varno učno okolje za vse otroke.

Zaključek

Raziskava kaže, da ima veliko romskih učencev v Sloveniji dobre izkušnje z učitelji in da si večina učiteljev prizadeva za vzpostavitev podpornih in pravičnih odnosov, vendar pa posamezni primeri neenakega obravnavanja še vedno obstajajo in zahtevajo več pozornosti in ukrepov. Pomembno je poudariti pozitivne primere vključevanja, hkrati pa pozornost usmeriti tudi na ovire, ki lahko romskim učencem preprečujejo enakopravno vključevanje in napredek v šolskem sistemu.