Ta članek je prispevek organizacije ROMNI APS, partnerice projekta ACADE-ME – Accelerating Capabilities against Anti-Gypsyism and Discrimination in Education (Pospeševanje zmogljivosti proti anticiganizmu in diskriminaciji v izobraževanju), in opisuje prvo Konferenco Rominj na Hrvaškem – dogodek, ki je združil modo, aktivizem, politično analizo in evropske vizije za prihodnost Rominj.
Zagreb postaja prestolnica evropskega gibanja Rominj
Od 25. do 28. novembra 2025 je Zagreb gostil prvo Konferenco Rominj na Hrvaškem, ki jo je organizirala Zveza Romov “KALI SARA”. Dogodek je združil 50 Rominj iz 19 evropskih držav, skupaj z nacionalnimi in mednarodnimi institucionalnimi predstavniki, s čimer se je uveljavil kot eden najpomembnejših trenutkov zadnjih let za gibanje Rominj v Evropi. Hrvaška prestolnica je za štiri dni postala prostor za politični, kulturni in strateški dialog ter praznovanje romske ustvarjalnosti. Konferenco je simbolično odprla modna revija, ki je prepletala identiteto, umetnost in politično uveljavljanje zahtev.
Ko moda postane politični jezik: modna revija v hotelu Diplomat
Romska ustvarjalnost v središču pozornosti
- novembra je v slavnostni dvorani hotela Diplomat modna revija odprla konferenco in postavila v ospredje romske ter neromske oblikovalce in blagovne znamke. Dogodek, ki je bil v živo predvajan na Z1 TV in YouTube kanalu Zveze Romov “KALI SARA”, je pokazal, kako lahko moda postane močno orodje reprezentacije in kulturne predelave.
Med strokovnostjo in umetniškim angažmajem
Večer sta vodila Maja Grubišić in Boris Kosmač, ki je dobro znan po svojem udejstvovanju v kulturnih in humanitarnih pobudah. Kosmač je poskrbel tudi za koreografijo revije in izvedel glasbeno točko, ki jo je občinstvo toplo sprejelo. Nastopi Bojana Jambrošića, Stele Rade in Erike Varga so narekovali ritem večera ter ustvarili harmoničen dialog med zvokom, gibom in modo.
Oblikovalci, blagovne znamke in inovacije: romska moda kot sodobna vizija
Romani Design (Madžarska): Priznana madžarska znamka je predstavila kreacije, ki združujejo tradicionalne romske motive z urbanim slogom, s čimer modo spreminjajo v jezik identitete in političnega izražanja.
Look Famous (Sisek, Hrvaška): Pod vodstvom Albine Gaši je znamka prikazala elegantne in moderne kolekcije ter poudarila vlogo Rominj v kreativnem podjetništvu.
Greta Gudelj in malaGbag: Oblikovalka Greta Gudelj je predstavila oblačila, za katera so značilni eksperimentiranje in inovativni kroji, medtem ko je malaGbag predstavila ročno izdelane dodatke, s poudarkom na pomenu romske obrti.
Modna pista, ki združuje strokovnjake, Rominje in javne osebnosti
Med manekenkami so bile:
- Rominje iz različnih delov Hrvaške,
- strokovnjakinje iz modnega sektorja,
- znane javne osebnosti, kot so Aleksandra Grdić, Jelena Katarina Kapa in Katarina Golec.
Skupna prisotnost javnih osebnosti in romskih modelov je prenesla jasno sporočilo: romska moda je sestavni in prepoznaven del sodobne scene, ne pa obrobni segment.
Konferenca brez primere: analiza, predlogi in konkretni cilji
Konferenca Rominj je pomenila temeljni korak, ne le zaradi svojega mednarodnega obsega, ampak predvsem zato, ker jo je promoviralo in organiziralo neposredno romsko združenje – inovativen model, ki je na novo opredelil sodelovanje in vodstvene vloge.
Leto dni priprav in analize na evropski ravni
Organizacijski odbor, sestavljen iz Rominj iz šestih držav, je eno leto analiziral:
- nacionalne in evropske strategije o romskem prebivalstvu,
- dokumente EU in Sveta Evrope,
- raziskave iz približno dvajsetih držav.
Analize so pokazale naraščajoče – a še vedno nezadostno – zavedanje o večkratni diskriminaciji, s katero se soočajo Rominje. Ostajajo pomembni izzivi pri dostopu do storitev, socialni zaščiti in ekonomskih priložnostih. Izpostavljeno ključno vprašanje je bila potreba po jasni politični volji za obsodbo diskriminacije in spodbujanje konkretnih ukrepov, ki zagotavljajo enake pravice.
Štiri strateška področja konference
Delovne skupine so pripravile zaključke in predloge, strukturirane okoli štirih glavnih stebrov.
- Politična participacija Ključne zahteve so vključevale:
- večjo zastopanost Rominj v vseh organih odločanja,
- posebne volilne kvote,
- mentorske programe “Rominje za Rominje”,
- sankcije proti političnemu nasilju in sovražnemu govoru.
- Ekonomsko opolnomočenje Glavni predlogi:
- krepitev romskih pobud prek institucionalnih partnerstev,
- pozitivni ukrepi za dostop do zaposlitve,
- spodbude za delodajalce, ki zaposlujejo Rominje,
- podpora podjetništvu Rominj.
- Izobraževanje Opredeljene prioritete:
- štipendije za odrasle ženske,
- kvote za dostop do šol in univerz,
- prožne učne poti,
- programi ozaveščanja za izobraževalne in upravne ustanove.
- Boj proti diskriminaciji Predlagani ukrepi:
- vključitev romske kulture v šolske učne načrte,
- zaposlovanje Rominj kot kulturnih mediatork v šolah,
- zoperstavljanje diskriminatornim narativom v medijih in družbi.
Proti evropski mreži Rominj s sedežem v Bruslju
Eden najbolj ambicioznih ciljev, ki so izšli iz konference, je ustanovitev urada mednarodne mreže Rominj v Bruslju, središču odločanja Evropske unije.
Urad bi:
- podpiral cilje konference na evropski politični ravni,
- olajšal organizacijsko in finančno usklajevanje,
- zagotavljal podporo najbolj ranljivim regijam Evrope.
Vloga institucij in pomen slogana: “Življenje po konferenci”
Na zaključnem plenarnem zasedanju so spregovorili predstavniki nacionalnih in evropskih institucij, med njimi:
- Suzana Krčmar, predsednica “KALI SARA”,
- poslanec Veljko Kajtazi,
- predstavniki hrvaškega predsedstva in vlade,
- Marko Vešligaj, Evropski parlament,
- Dubravka Šuica, evropska komisarka,
- Georgios Stamatis, Svet Evrope.
Ponovno je bilo poudarjeno, da cilj ni ustvariti izoliran dogodek, temveč sprožiti konkretne spremembe z začetkom v naslednjem letu, kot je izraženo s sloganom “Življenje po življenju” / “Življenje po konferenci”. To sporočilo je dodatno podkrepila Nathalie Rayes, nekdanja ameriška veleposlanica na Hrvaškem, ki je poudarila potrebo po prehodu od analize k dejanjem.
Solidarnost z romsko skupnostjo v Sloveniji
Konferenca je izrazila ostro obsodbo tako imenovanega “Šutarjevega zakona” v Sloveniji, ki je bil ocenjen kot:
- kršitev človekovih pravic,
- diskriminatoren,
- temelječ na varnostnem pristopu do celotne manjšine.
Evropske institucije so bile pozvane k posredovanju za zagotovitev spoštovanja mednarodnih standardov.
Zaključek: kultura, politika in prihodnost Evrope se srečajo v Zagrebu
Konferenca Rominj skupaj z modno revijo, ki jo je otvorila, predstavlja ključni trenutek za evropsko romsko gibanje.
- Kulturno je romska moda pokazala ustvarjalno moč, sposobno preoblikovati javne imaginarije.
- Politično so predlogi orisali konkretno strategijo za opolnomočenje Rominj v Evropi.
- Institucionalno ideja o evropski mreži s sedežem v Bruslju pomeni krepitev prisotnosti Romov v prostorih odločanja.
Končno sporočilo konference – preoblikovanje razprave v dejanja – določa jasno in ambiciozno pot za prihodnost.
Če želite izvedeti več o ACADE-ME – Accelerating Capabilities against Anti-Gypsyism and Discrimination in Education, obiščite spletno stran projekta.
