Ta članek je prispevek organizacije KHC – Know How Center, srbskega partnerja projekta ACADE_ME – Accelerating Capabilities against Anti-gypsyism and Discriminations in Education.
Izredne razmere – naj bodo to pandemije, naravne nesreče ali družbene krize – močno prizadenejo izobraževalni sistem. Najbolj trpijo tisti, ki so že sicer ranljivi, kot je tudi romska skupnost, saj postanejo ovire in neenakosti pri dostopu do izobraževanja še bolj izrazite.
Zaprtje šol, prekinitev učnega procesa in izguba varnega in zaščitnega okolja so posledice, ki dodatno poglabljajo že obstoječe neenakosti.
Podnebne izredne razmere in neenakosti v Srbiji
V Srbiji podnebne spremembe – poplave, vročinski valovi, suše, onesnaženje – povzročajo več izostankov od pouka, začasna zaprtja šol in zdravstvena tveganja za otroke. Najbolj prizadeti so otroci, ki živijo v revščini in marginaliziranih naseljih. Druge krizne okoliščine (na primer težave v prometu, varnostna vprašanja ali pomanjkanje javnih storitev) obiskovanje šole še dodatno otežujejo. Ko se izobraževanje preseli na splet ali se izvaja v improviziranih oblikah, postanejo ovire, s katerimi se soočajo romski učenci, skoraj nepremostljive.
Vzorci, ki se ponavljajo v vsaki krizi
V vseh vrstah izrednih razmer lahko opazimo podobne učinke:
- prekinitev ali izostanek od pouka;
- prisotnost zdravstvenih in varnostnih tveganj (vročina, poplave, onesnaženje);
- odsotnost ključnih šolskih storitev (prehrana, psihološka podpora, varni prostori);
- vedno večja digitalna vrzel zaradi pomanjkanja digitalnih naprav in internetne povezave;
- naraščajoča revščina, ki zmanjšuje čas, namenjen učenju.
Lekcija pandemije COVID-19
Ta velika zdravstvena kriza je jasno pokazala, kako hitro se lahko izobraževalne neenakosti povečajo: otroci brez digitalnih orodij ali stabilne internetne povezave so bili izključeni iz sistema, družine, ki so se že prej soočale s finančnimi težavami, pa niso imele sredstev za podporo svojim otrokom. Rezultat: večje tveganje zgodnjega opuščanja šolanja in izpada iz sistema.
Institucionalni odziv
Institucionalni odziv je tisti, ki naredi razliko, saj je le s ciljno usmerjenimi in usklajenimi strategijami mogoče zmanjšati vplive izrednih razmer na izobraževanje. Ključni ukrepi vključujejo:
- načrte za zagotavljanje kontinuitete učenja;
- jasno in pravočasno komunikacijo z učenci in družinami;
- konkretne ukrepe za digitalno in socialno podporo;
- ustrezno financiranje in močno koordinacijo med vključenimi sektorji.
Kadar teh orodij ni, se romski otroci znajdejo skoraj povsem izključeni: brez naprav, interneta, prostorov za učenje ali odrasle osebe, ki bi jih spremljala na njihovi izobraževalni poti.
Šola kot varen prostor
Poleg učenja šola pomeni tudi socializacijo, zaščito, prehrano in vsakodnevno skrb.
V kriznih časih izguba te referenčne točke še močneje prizadene ranljive učence. Posledice so dolgoročne in jih je težko odpraviti, tudi po vrnitvi h klasičnemu pouku.
Bolj odpornemu in vključujočemu sistemu naproti
Izkušnje jasno kažejo na potrebo po oblikovanju izobraževalnega sistema, ki bo kos krizam. Kako?
- z zagotavljanjem digitalnih naprav in ustrezne podpore;
- z razvojem alternativnih učnih modelov;
- z zagotavljanjem enakih možnosti za učenje, še posebej za romske otroke.
Naložbe v vključujoče politike pomenijo ne le zaščito pravice do izobraževanja za najranljivejše, ampak tudi krepitev celotne družbe, ki postaja pravičnejša in bolj solidarna pri soočanju z izzivi.
Ta izobraževalni članek je del projekta ACADE_ME – Accelerating Capabilities against Anti-gypsyism and Discriminations in Education, ki obravnava vztrajne neuspehe procesov socialne vključenosti Romov. V ospredje postavlja izobraževanje, ozaveščanje in širjenje pozitivnih modelov v boju proti antigipsizmu, diskriminaciji ter oviram pri opolnomočenju romskih skupnosti.
